1. PRED PREČKANJEM DOBRO PREMISLI

Najdi najvarnejše mesto za prečkanje in se ustavi.
Če je možno, cesto prečkaj na prehodu za pešce, semaforiziranem križišču ali drugače označenih mestih za prečkanje ceste. Počakajte na pločniku, dokler se vsa vozila popolnoma ne ustavijo.
Če za prečkanje ceste ni navedenih pogojev, le-to prečkajte na mestih, kjer je cestišče pregledno v vse smeri in kjer vas vozniki lahko pravočasno opazijo.
Ceste nikdar ne prečkajte na ovinkih.

2. STOP

Stojte malce za robom pločnika. Biti morate odmaknjeni od prometa vendar vseeno imet pregled nad cestiščem in dogajanjem na njem. Tudi, če ni pločnika, stojte odmaknjeni od cestišča.
Ne hitite, za prečkanje ceste si vzemite čas in izberite varen trenutek.

3. OPAZUJ PROMET

Opazuj promet in cestišče v vse smeri ter dobro poslušaj od kod prihajajo zvoki vozil.

4. POČAKAJ NA VAREN TRENUTEK

Bodi potrpežljiv in za prečkanje izberi varen trenutek
Cesto prečkaj, ko bo za to dovolj časa in ne bo prometa.
Ceste nikdar ne prečkaj, če nisi povsem prepričan, da je varno.

5. GLEJ IN POSLUŠAJ

Ko je varno, prečkaj cesto po najkrajši poti.
Med prečkanjem ves čas opazuj promet.

• Pred pričetkom in po koncu pouka je okrog šole vedno glasno in živahno
• Veliko otrok čaka na starše ali šolske avtobuse ali pa so jih le-ti ravno pripeljali
• Med prečkanjem ceste vedno poglejte levo, desno in še enkrat levo.
• Če morate hoditi med parkiranimi vozili, se vedno prepričajte, da izza vozila stopite na prazno cestišče.
• Bodite pozorni na »mrtve točke« okrog avtobusa, kjer vas voznik težko opazi. Ob in za avtobusom.
• Med ustavljenimi avtomobili in avtobusi nikdar ne tecite.
• Ne tecite preko ceste oz. med vozili, da bi ujeli vaše prijatelje.

Otroci se v prometu vedejo drugače, kot odrasli. Zakaj ?

• Otroci imajo precej ožji vidni kot, kot odrasli in je močno omejen v levo in desno smer. Približujoča se vozila tako opazijo precej kasneje.
• Otroci med tekom ne morejo dobro opazovati leve in desne strani in zato na nevarnost reagirajo zelo pozno.
• Otroci so premajhni, da bi videli preko parkiranih vozil. Vidijo manj in so tudi vidni slabše.
• Otroci ne ločijo med videti in biti viden. Če vidijo avto, so prepričani, da tudi voznik avtomobila vidi njih.
• Otroci slabo zaznavajo iz katere strani prihaja zvok, zato velikokrat prepozno zaznajo od kod prihaja zvok vozila.
• Otroci lahko zadovoljivo ocenijo hitrost in zavorno pot vozila šele v višjih razredih osnovne šole.
• Otroci se ne zavedajo, da imajo vozila zavorno pot, preden se popolnoma ustavijo.
• Otroci imajo krajše noge in kratke korake, kar pomeni, da se gibljejo počasneje.
• Otroci za prečkanje ceste potrebujejo več časa.
• Otroci reagirajo hitro in nepredvidljivo, še posebej če morajo biti hkrati pozorni na več stvari.
• Otroci reagirajo nagonsko in brez razmišljanja. Pogosto kar začnejo teči, če na drugi strani ceste zagledajo prijatelje.
• Otroci zaznajo le stvari, ki so jim v tistem trenutku zanimive oz. pomembne. Ostali dogodki jih ne zanimajo oz. jim niso pomembni.

Otroci niso majhni odrasli !

Prometni predpisi

Veliko otrok pozna osnovne prometne predpise. V bolj zahtevnih prometnih dogodkih (prečkanje zelo prometne ceste, kolesarjenje na pločniku ob parkiranih avtomobilih…), otroci pogosto ne odreagirajo primerno.

Otroci kot kolesarji

Priporočljivo je, da se otroci v prometu vozijo samo, če so predhodno opravili tečaj varne vožnje s kolesom in v spremstvu staršev oz. odrasle osebe. Tako se otroci naučijo primernega vedenja v cestnem prometu.
Otroci morajo med kolesarjenjem vedno nositi čelado !

Kaj to pomeni za odrasle ?

Bodite zgled ! Otroci se učijo s posnemanjem odraslih !

• Vi, kot starši morate otroke, preden se usedejo na kolo, naučiti pravil in predpisov, da se bodo lahko prometa udeležili varno.
• Cesto prečkajte le na varnih mestih (prehodi za pešce, semaforizirana križišča…), tudi če to pomeni, da morate zato prehoditi dodatno pot. Na prehodih za pešce moramo vsi, ne le otroci, preden stopimo na cestišče najprej vzpostaviti očesni stik z vozniki, da se prepričamo, da smo opaženi.
• Kot pešec, se pred prečkanjem ceste vedno ustavite, poglejte levo, desno in še enkrat levo.
• Če otroke vozite v šolo z avtom, jih vedno pripnite v zakonsko sprejemljive otroške sedeže. Avto naj vedno zaustijo v smer pločnika, nikdar na cestišče.
• Starši morajo vedno za pot v šolo ali vrtec izbrati najprimernejšo in najvarnejšo pot in jo z otrokom večkrat prehoditi, da se je otrok navadi. Opazujte otroka, da boste vedeli katere situacije že zaznava in katereih ne ter kako se v njih odziva.
• Stres in razdraženost sta za otroke nevarna. Tudi čustvena preobremenjenost ni dobrodošla. Strah, jeza in žalost na otroke vplivajo slabo – tudi v prometu.
• Otroci naj v prometu vedno uporabljajo svetla in vidna oblačila. Oblačila in nahrbtniki naj bodo opremljeni z odsevnimi telesi in dodatnimi LED svetilkami.
• Otroci, ki morajo biti doma ob točno določeni uri lahko morebitne zamude nadomestijo le s hitenjem, ker je lahko nevarno. Ob morebitni zamudi je bolje otroka vprašati za razlago zakaj je zamudil, kot ga kaznovati.

Otroka med potjo opazujte:

• Se vaš otrok igra po pločniku ali morda celo na cestišču ?
• Hodi sam ali s prijatelji ?
• Ali med potjo še kam zavije (npr. v trgovino)
• Se otrok med potjo zamoti z igro, razposajenostjo ali pogovorom, ki zmanjšajo pozornost na promet ?

Če se vaši otroci ne držijo dogovorjenih pravil, graja ne pomaga veliko in pogosto doseže celo nasprotno. Primernejši način je pogovor z njihovimi prijatelji in drugimi starši o možnih nevarnostih ponavljajočih dejanj.

Vsi odrasli moramo biti otrokom zgled. Za varnost nas vseh lahko največ naredimo sami !